Kako uglasiti kitaro korak za korakom

Standardna uglasitev: šest strun

Šeststrunska kitara se od najdebelejše do najtanjše uglasi na Mi - La - Re - Sol - Si - Mi. V zapisu s črkami je to E A D G B E. Oštevilčenje je obratno, kot se zdi: 6. struna je najnižja (zgornja, najbližje tvojemu obrazu, ko kitaro držiš) in 1. je najvišja.

Številka ob vsaki črki (E2, A2 …) označuje oktavo in služi temu, da ne zamenjaš obeh strun Mi, ki zvenita z razliko dveh oktav. Frekvence so približne, zaokrožene na dve decimalki in izračunane s srednjim A pri 440 Hz.

Klasična in električna kitara uporabljata enako uglasitev. Spremeni se material strun in napetost, note pa so iste.

Kako uporabljati uglaševalnik z mikrofonom

Uglaševalnik za kitaro ABC SyG posluša zvok z mikrofonom tvojega telefona ali računalnika, zazna, katero noto igraš, in s kazalcem pokaže, ali je struna prenizka, previsoka ali uglašena. Zvok se analizira v tvoji napravi.

1. Pusti izbran inštrument Kitara (6 strun) in tapni Vklopi mikrofon. Brskalnik ob prvem zagonu zahteva dovoljenje: sprejmi ga.
2. Zaigraj prazno struno (brez prsta na vratu) s srednjo močjo in pusti, da zveni. Samo ena struna naenkrat.
3. Poglej kazalec. Če je levo, je struna prenizka in je treba uglasitev dvigniti (zategniti); če je desno, je previsoka in jo je treba znižati.
4. Počasi vrti ključ, dokler se ne pojavi Uglašeno! in kazalec ne obstane na sredini. Nato preidi na naslednjo struno.
5. Ko končaš s šestimi, znova zaigraj prvo: ko spremeniš napetost drugih, se vrat nekoliko premakne in prva običajno malo zaide.

Če ne veš, katera nota ustreza kateri struni, tapni ime strune na zaslonu (Prazne strune) in slišiš referenčno noto: služi za uglaševanje po posluhu s primerjavo. Spremeniš lahko tudi frekvenco tona A (privzeto 440 Hz) in izbereš, ali se note prikazujejo kot črke (C D E …) ali kot Do Re Mi.

Koliko napake je sprejemljivo: centi

Razdalja med dvema notama se meri v centih. Poltonski korak (na primer od Mi do Fa ali od enega praga do naslednjega) ima 100 centov. Razliko okoli 5 centov je zelo težko zaznati, tudi izurjenemu ušesu, zato ni treba loviti absolutne popolnosti s tresočim se kazalcem.

Če pa presežeš 10 ali 15 centov, se že sliši, predvsem pri igranju akordov z več strunami hkrati: dve nekoliko razmaknjeni struni povzročita utripanje, ki izda neuglašenost.

Vedno uglašuj navzgor do note

Če je struna previsoka, ne ostani pri noti: spusti jo malo čez in se vrni navzgor, dokler se kazalec ne centrira. Razloga sta dva. Prvi je mehanski: zobniški mehanizem ključa ima nekaj zračnosti in če do note prideš z večanjem napetosti, je ta zračnost izbrana in struna bolje drži. Drugi je, da se strune sčasoma ponavadi popustijo, ne napnejo; če struno pustiš, ravnokar spuščeno, je bolj verjetno, da bo zdrsnila.

Pri novih strunah se težava pomnoži: raztegnejo se v prvih urah uporabe in kitara se neuglasi vsakih nekaj minut. To je normalno. Uglasi, nežno raztegni vsako struno z vlečenjem navzgor ob vratu in znova uglasi; ponovi dva- ali trikrat. V nekaj dneh se ustalijo.

Uglaševanje brez uglaševalnika: metoda 5. praga

To je klasična rezerva, če se ti izprazni baterija ali nimaš mikrofona. Potrebuješ samo eno dobro uglašeno struno kot izhodišče, na primer 6. z referenco (vilice, klavir ali referenčni zvok orodja). Nato:

• Prst položi na 5. prag 6. strune: zazveni La (A). Zveneti mora enako kot 5. struna prazna. Prilagodi 5.
• 5. prag 5. strune: Re (D). Izenači s 4. prazno.
• 5. prag 4. strune: Sol (G). Izenači s 3. prazno.
• 4. prag 3. strune (tu je 4., ne 5.): Si (B). Izenači z 2. prazno.
• 5. prag 2. strune: Mi (E). Izenači s 1. prazno.

Metoda ima napako: vsaka napaka se prenaša s strune na struno. Služi temu, da kitara zveni skladno sama s seboj, ne zagotavlja pa absolutne višine. Ko je mogoče, potrdi z uglaševalnikom.

Alternativne uglasitve

Mnoge pesmi uporabljajo drugačno uglasitev od standardne. Najpogostejše dobiš s premikanjem ene ali več strun:

Uglaševalnik za kitaro ima kot prazne strune samo standardno uglasitev. Za katero koli alternativo uporabi način Kromatični (katera koli nota): pove ti najbližjo noto temu, kar igraš, ti pa jo prilagajaš, dokler se ne ujema s tisto iz tabele. Pri pol tona nižje mora na primer 6. struna ostati na Re povišano ali Mi znižano.

Bas, ukulele in violina

Orodja za uglaševanje drugih inštrumentov delujejo enako: izbereš inštrument, vklopiš mikrofon in greš od strune do strune.

Bas zveni oktavo nižje od najnižjih štirih strun kitare. Pri običajni uglasitvi ukuleleja je 4. struna (Sol) višja od 3. (Do): imenuje se »re-entrant«. Pri ukulelu z nizkim Sol uporabi kromatični uglaševalnik. Pri violini za fine popravke uporabi majhne vijake na strunskem držalu, ne velikih ključev.

Tipične težave in kako jih rešiti

• Uglaševalnik ničesar ne zazna ali skače med notami: verjetno je v ozadju hrup ali pa igraš dve strune hkrati. Izklopi televizijo, kitaro približaj mikrofonu in sosednje strune utišaj z roko.
• Struna se takoj neuglasi: lahko je nova struna, ki še ni raztegnjena, ohlapen ključ (privij vijak ključa, če ga ima) ali slabo navita struna na ključu.
• Vsaka prazna struna je uglašena, a akordi zvenijo slabo: to je težava intonacije. Primerjaj noto prazne strune z noto na 12. pragu; če je razlika opazna, kitara potrebuje nastavitev (stare strune, višina strun ali položaj mostička).
• Struna brenči ali ropota: običajno je kriv prag, višina strun ali ohlapen vijak, ne uglasitev.
• Igraš zelo močno in uglaševalnik na začetku kaže previsoko: pri močnem udarcu struna na začetku zveni nekoliko više in se nato hitro ustali. Pusti, da se zvok ustali, preden prebereš kazalec.

Pogosta vprašanja